Ker se globalna urbanizacija še naprej pospešuje, sistemi razsvetljave na mestnih cestah, v skupnostih in javnih prostorih niso le osrednja infrastruktura za zagotavljanje varnosti potnikov, temveč tudi ključni pokazatelj urbanega upravljanja in trajnostnega razvoja. Trenutno je doseganje varčevanja z energijo in zmanjšanje porabe, izboljšanje energetske učinkovitosti ter prilagajanje različnim scenarijem z inteligentnim upravljanjem v mestih z različnimi podnebji in velikostmi postalo ključni izziv, s katerim se soočajo oddelki za urbano upravljanje po vsem svetu.
Tradicionalne metode nadzora mestne razsvetljave imajo pomembne skupne težave in ne morejo zadovoljiti potreb globalnega urbanega razvoja:
(1)Tradicionalne ulične razsvetljave v večini mest po svetu se še vedno zanašajo na visokotlačne natrijeve sijalke ali LED-diode s fiksno močjo, ki delujejo s polno močjo vso noč in jih ni mogoče zatemniti niti zgodaj zjutraj, ko je promet redek, kar povzroča prekomerno porabo električnih virov.
(2) Modelom upravljanja primanjkuje inteligence. Nekatera evropska in ameriška mesta se zanašajo na ročne časovnike, deževna območja v jugovzhodni Aziji pa se težko pravočasno odzovejo na vremenske in svetlobne spremembe. To vodi do obsežne porabe energije po vsem svetu.
(1) Ni mogoče dinamično prilagajati dejanskim scenarijem: Evropska mestna poslovna območja zahtevajo visoko svetlost zaradi koncentracije ljudi ponoči, medtem ko je na primestnih cestah pozno ponoči nizko povpraševanje, zaradi česar tradicionalni nadzor težko natančno ustreza zahtevam.
(2) Pomanjkanje zmogljivosti za vizualizacijo podatkov o porabi energije, nezmožnost izračuna porabe energije posameznih svetilk po regijah in času, zaradi česar večina oddelkov za urbano upravljanje po svetu težko količinsko opredeli učinke varčevanja z energijo.
(3) Odkrivanje napak je zakasnjeno. Nekatera mesta v Afriki in Latinski Ameriki se zanašajo na poročila prebivalcev ali ročne preglede, kar ima za posledico dolge cikle odpravljanja težav. (4) Visoki stroški ročnega vzdrževanja. Velika mesta po svetu imajo veliko število uličnih svetilk, nočni pregledi pa so neučinkoviti in nevarni, kar povzroča visoke dolgoročne obratovalne stroške.
(1) Ulične svetilke se ne morejo samodejno izklopiti ali zatemniti v prostem času (npr. zgodaj zjutraj, med prazniki in podnevi), kar potrati elektriko, skrajša življenjsko dobo svetilk in poveča stroške zamenjave.
(2) Pametne naprave (npr. varnostni nadzor, okoljski senzorji in dostopne točke WiFi) je treba na mnogih lokacijah po svetu namestiti na ločene drogove, kar podvaja gradnjo drogov ulične razsvetljave in zapravlja naložbe v javni prostor in infrastrukturo.
(1) Svetlosti ni mogoče dinamično prilagajati glede na sončno svetlobo: V severni Evropi, kjer je sončna svetloba pozimi šibka, in na Bližnjem vzhodu, kjer so cestni odseki temni pod močnim opoldanskim soncem, tradicionalne ulične svetilke ne morejo zagotoviti ciljne dodatne osvetlitve.
(2) Nezmožnost prilagajanja vremenu: V severni Evropi, kjer je vidljivost zaradi snega in megle slaba, ter v jugovzhodni Aziji, kjer je vidljivost v deževnem obdobju slaba, tradicionalne ulične svetilke ne morejo povečati svetlosti, da bi zagotovile varnost, kar vpliva na potovalno izkušnjo prebivalcev v različnih podnebnih pasovih po svetu.
Zaradi teh pomanjkljivosti je pri tradicionalnih sistemih razsvetljave težko izvajati centralizirano spremljanje, kvantitativno statistiko in učinkovito vzdrževanje, zaradi česar ne morejo zadovoljiti skupnih potreb svetovnih mest po izboljšanem upravljanju in nizkoogljičnem razvoju. V tem kontekstu so sistemi pametne mestne razsvetljave, ki vključujejo internet stvari, senzorje in tehnologije upravljanja v oblaku, postali osrednja smer za nadgradnjo globalne mestne infrastrukture.
Čas objave: 12. september 2025